Leon Štukelj, legenda svetovnega športa, je zapisan v zgodovini slovenskega športa kot tekmovalec z največ uspehi na velikih mednarodnih športnih tekmovanjih, kot so svetovna prvenstva in olimpijske igre. Uspelo se mu je - kot enemu redkih slovenskih športnikov - uvrstiti v sam svetovni vrh, kjer je bil vse do svetovnega prvenstva v Ljubljani leta 1922 do olimpijskih iger v Berlinu leta 1936. Skupno je bil na sedmih velikih svetovnih tekmovanjih kar dvajsetkrat med prvimi tremi, od tega osemkrat prvi, šestkrat drugi in šestkrat tretji. Samo na olimpijskih igrah pa si je pritelovadil šest odličij, od tega dve zlati v Parizu leta 1924, eno zlato in dve bronasti v Amsterdamu leta 1928 in za zaključek kariere še eno srebrno v Berlinu leta 1936. Leon Štukelj je bil rojen 12. novembra 1898 v Novem mestu. Že leta 1907 se je vključil v naraščaj novomeškega Sokola in se prvič resno srečal s telovadbo. V mestu ob Krki je preživel svoja otroška leta in mladost, maturiral na gimnaziji in po diplomi na pravni fakulteti opravil še sodniško prakso ter po imenovanju za sodnika tudi naprej služboval. Od tu je odšel na njegova prva tri velika svetovna telovadna tekmovanja, svetovni prvenstvi v Ljubljani 1922 in v Lyonu 1926 leta ter na njegove najuspešnejše olimpijske igre v Parizu leta 1924. Iz dolenjske prestolnice se je leta 1927 preselil v Maribor. Od tam se je udeležil še štirih velikih svetovnih tekmovanj: olimpijskih iger v Amsterdamu 1928 in v Berlinu 1936 leta ter svetovnih prvenstev v Luksemburgu 1930 in v Parizu 1931 leta. V mestu ob Dravi si je osnoval tudi družino, zaključil svojo telovadno in delovno pot ter poln energije in vedrega duha živel vse do 8. novembra 1999, ko je nenadoma umrl in kjer je našel tudi zadnji počitek.